Slepi in slabovidni učenci se od svojih polnočutnih vrstnikov pri doseganju standardov znanj in ciljev pri pouku geografije razlikujejo le v različnih poteh, načinu in metodiki doseganja posameznih učnih ciljev. Pri pouku s slepim oz. slabovidnim učencem moramo biti pozorni na potek pouka in učenčeve individualne potrebe pri prilagajanju učnih gradiv. Pouk geografije s slepimi in slabovidnimi učenci poteka s prilagojenimi učnimi gradivi (v povečavi in brajici), s tipnim ali povečanim kartografskim gradivom ter uporabo geografskih didaktičnih pripomočkov, kot so najrazličnejši modeli in makete. Pomembno je, da učenec pri pouku geografije pridobi posamezne predstave o pojmih, ki jih polnočutni (videči) običajno pridobivamo preko slikovnega gradiva (npr. različni tipi pokrajin). Na kratko bomo predstavili prilagojena gradiva za slepe in slabovidne, pokazali najrazličnejše modele in makete, predstavili problematiko poučevanja ter težave, na katere naletijo učitelji pri pouku geografije s slepimi in slabovidnimi. Poskušali bomo podati tudi nekaj preprostih rešitev, ki so učiteljem lahko v pomoč pri pouku geografije s takšno populacijo otrok.