Že dlje časa je odprto vprašanje, kakšno raven trajnosti dosega slovensko kmetijstvo. Interdisciplinarna raziskovalna skupina (geografi, ekonomisti, agronomi) je v letih 2010–2012 izvedla projekt CRP »Parametri trajnostnega razvoja kmetijstva«, v okviru katerega so razvili sistem za vrednotenje trajnostnega kmetijstva, ki predstavlja pomemben napredek pri razvoju spremljanja stanja na področju kmetijstva. Izhajali so iz treh temeljnih vidikov trajnosti (ekonomskega, okoljskega in družbenega). Uporabljena metodologija argumentirano prikaže tako raven trajnostne naravnanosti kmetijstva kot dejavnosti pa tudi trajnostno naravnanost kmetijske politike.
Ocena stanja kmetijske trajnosti v Sloveniji je pokazala, da slovensko kmetijstvo ni trajnostno. T.i. »agregatni indeks trajnosti kmetijstva« je v primerjavi z drugimi državami EU (EU 15) negativen, vendar v obdobju 2000–2007 opazimo vsaj izboljšanje na področju ekonomske in okoljske trajnosti.
Še bolj zanimivi so rezultati ocene trajnostne naravnanosti kmetijstva po posameznih slovenskih (statističnih) regijah, kjer so se, pričakovano, pokazale velike regionalne razlike. Kot »netrajnostne« z vidika kmetijstva so bile ocenjene štiri regije in sicer Gorenjska, Osrednjeslovenska, Zasavska in Obalno-kraška.
Analiza parametrov trajnostnega kmetijstva v ciljih ukrepov kmetijske politike pri nas pa je pokazala bistven premik v povečanju okoljske trajnosti na račun zmanjšanja ekonomskega vidika.
Raziskovalna skupina: dr. Renata Slabe Erker (Inštitut za ekonomska raziskovanja), dr. Barbara Lampič in dr. Irena Mrak (FF UL, Oddelek za geografijo), Tomaž Cunder in Matej Bedrač (Kmetijski inštitut Slovenije), dr. Maja Klun (UL, Fakulteta za upravo).