Naravne nesreče v sodobni družbi niso več preprost naravni pojav, ki v stiku s človekom povzroči neugodne posledice. So kompleksna geografska stvarnost, ki ima tudi številne pomembne implikacije na razvoj družbe nasploh. Ob naravnih nesrečah so najbolj prizadete majhne in revne (otoške) države. Razvitejše države se prej in lažje spoprimejo s posledicami. Toda na koncu krivulje, v razvitih državah, kjer tehnologija omogoča doslej neznane načine obravnavanja teh procesov, sta gospodarski in tehnični razvoj povzročila paradoks: večjo odvisnost družbe od naravnih razmer (in s tem od naravnih nesreč). Posledica nepoznavanja naravnih procesov, individualizacije in naslanjanja na tehnologijo je manjša prožnost družbe. Če so pred desetletji prebivalci izkazovali večjo prožnost tako, da so ob neugodnih razmerah do bližnjih ciljev potovali peš, lahko danes že manjša snežna odeja nekatere kraje »odreže od sveta«. V razpravi bomo na nekaj primerih problematizirali naraščajočo pogostost ekstremnih pojavov, večjo možnost nastanka kompleksnih zaporednih (kaskadnih) nesreč, vpliv naraščajočega družbenega bogastva na škodo in spreminjajoči se odnos prebivalstva do narave, ki ga zaznamuje stalnica: naš kratek spomin.