Med drugo svetovno vojno so v Kranju zgradili več rovov, ki so jih prebivalci uporabili kot zaklonišča ali zaklonilnike. Izdolbli so jih v konglomerat pleistocenske starosti, na katerem leži stari Kranj. Kranjska občina je z gradnjo rovov začela tik pred vojno, na novo pa so se je lotili med okupacijo leta 1944, ko se je povečala nevarnost zavezniškega bombardiranja iz Italije. Delo sta prevzeli dve priznani kranjski gradbeni podjetji, Josip Slavec in Josip Dedek. Približno 130 najetih delavcev je do konca leta 1944 opravilo večino gradbenih del, za dokončanje betonske zaščite rovov in opremo pa je zmanjkalo materiala in časa. Kljub temu so meščani v zadnjih mesecih vojne zaklonišče že zasilno uporabljali med pogostimi protiletalskimi alarmi ob preletih zavezniških letal. Skoraj 1300 metrov dolgo, staro mestno zaklonišče, je pomemben pomnik tovrstne gradnje in priča tehniške kulture Kranja med drugo svetovno vojno. Vanj lahko vstopimo iz štirih smeri (Jelenov klanec, kanjon Kokre in Lajh ter po stopnišču izza Prešernovega gledališča). Rovi zaklonišča so bolj ali manj enako veliki, široki 2 metra, le ob Jelenovem klancu in pod Pungertom so nekoliko razvejani. Rove varuje betonski plašč, le na nedokončanih odsekih še vidimo osnovni izkop v konglomeratu.
Avtor fotografije: Andraž Muljavec, Fotomorgana; https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Kranj_kranjski_rovi_fotomorgana.jpg
Prijave na kratke ekskurzije sprejemamo prek spletnega obrazca. Povezavo nanj najdete v opisu vsake ekskurzije v desnem stolpcu: gumb »Prijava na ekskurzijo«. V primeru, da prijavljate več udeležencev, morate postopek ponoviti za vsako osebo posebej. V primeru težav lahko kontaktirate referentko za kratke ekskurzije (katja.brcar@oskaselj.si). Morebitni finančni prispevek poravnate pri referentki na ekskurziji. V primeru nepredvidenih dogodkov si pridržujemo pravico do spremembe programa.