Zbirna središča P+R (»parkiraj in se pelji/prestopi/presedi«) so stične točke osebnega in javnega prevoza, ki uporabnikom omogočajo organiziran prestop iz manj ali netrajnostne oblike v bolj trajnostno obliko mobilnosti. Namen teh točk, ki so praviloma na obrobju mest, je torej spodbuditi uporabo javnega prevoza, optimizirati stroške prevoza uporabnika in posledično zmanjšati število osebnih avtomobilov v mestnih središčih. Torej tam, kjer so škodljivi vplivi motornega prometa dandanes najbolj izraženi. Prva namenska zbirna središča P+R so uvedli v 60. in 70. letih 20. stoletja v Veliki Britaniji in v Združenih državah Amerike, danes pa so razširjena skoraj po vsem svetu, pri čemer so se pojavila tudi druga poimenovanja in druge oblike intermodalnih zbirnih središč, kot na primer P+B, B+R, K+R. Na predavanju bodo v ospredju primeri tovrstnih središč iz ljubljanske mestne občine, ki jih je tokratni gost tudi preučeval v svojem magistrskem delu. V razpravi bomo problematizirali vlogo tovrstnih zbirnih središč oz. parkirišč pri krepitvi trajnostne mobilnosti in skušali odgovoriti na vprašanje, zakaj so nekatera zbirna središča P+R v praksi uspešna, nekatera pa ne.