Ukrajinska kriza ni nov pojav, temveč le nadaljevanje politično-teritorialnega drobljenja »vmesnih ozemelj« med strateškimi bloki sil naše dobe. Potem ko se je morala Rusija soočiti najprej z razpadom svojega sovjetskega imperija in odreči prednosti vodilne države geopolitičnega »vzhodnega« bloka, se umakniti z Balkana in je »arabska pomlad« v zadnjih letih odnesla večino bivših strateških zaveznic v arabsko-mediteranskem loku, so območja Kavkaza, Ukrajine in Centralne Azije tisto strateško vozlišče, na katerem prihaja do lokalnih učinkov globalnega strateškega tekmovanja med zahodno in vzhodno geopolitično hemisfero. Zato se neredko javlja oznaka nove hladne vojne ali pa le nove faze hladne vojne. Toda razlogi ukrajinske konfliktualizacije so tudi globoko interni, specifično ukrajinski, tako etnični kakor socialni. Precejšnjo vlogo ima pri tem tudi razmeroma nespretno evropsko (EU) in predvidljivo ameriško odzivanje na krizo. V predavanju bomo osvetlili vse tri ključne dimenzije krize: notranje (strukturne) ukrajinske, globalne oziroma strateške (predvsem rusko-ameriške) ter končno tudi evropsko (ne)perspektivo.