V iskanju civilizacijske razvojne alternative se je v osemdesetih letih 20. stoletja začela uveljavljati paradigma "sustainable development", torej trajnostno sonaravnega razvoja. Prenos naravoslovnega pojmovanja v družboslovje in razvojno politiko je prinesel večplastno, celo večpomensko tolmačenje trajnosti/sonaravnosti, kar velja tudi v geografiji. Tudi za slovensko geografijo je smiselno, da se opredeli do "trajnostno : sonaravne" dileme.