Notranjsko podolje je izrazita geomorfološka depresija, oblikovana vzdolž Idrijske prelomne cone, kjer je kot posledica prepletanja tektonskih in hidroloških procesov znotraj kraškega geomorfnega sistema nastalo najizrazitejše zaporedje kraških polj v Sloveniji. Med njimi izstopata Cerkniško in Planinsko polje, ki skupaj z drugimi oblikujejo osrednji del porečja kraške Ljubljanice. To porečje je značilno po kompleksnem pretakanju voda med površjem in podzemljem ter po hidrološki povezanosti posameznih kraških polj in zaledij, ki se raztezajo vse od Babnega polja na jugu do izvirov Ljubljanice pri Vrhniki.

Na ekskurziji si bomo ogledali maketo delovanja Cerkniškega jezera. Nato se bomo podali v kotlino Rakov Škocjan, ki se nahaja tik ob nizu kraških polj Notranjskega podolja in se ravno tako razvija v znižanem, tektonsko razčlenjenem prostoru.  Spoznali bomo delovanje več izvirov, iz katerih podzemno pritekajo vode iz širšega zaledja – iz Cerkniškega polja, izpod Javornikov in celo iz območja Pivške kotline. V severnem delu Rakovega Škocjana voda ponovno ponika, deloma v razpoklinskem sistemu in deloma v znanih vhodih v podzemlje, med katerimi izstopa Tkalca jama. V okolici aktivnega hidrološkega dna kotline pa so ohranjene številne kraške geomorfološke oblike, kot so živoskalne uravnave, slepe in zatrepne doline, udornice ter neaktivne horizontalne jame v različnih nadmorskih višinah. Te oblike pričajo o nekdanjih, danes opuščenih hidroloških funkcijah prostora in odražajo razvoj kraškega reliefa v drugačnih hidroloških razmerah kot danes.

Okvirna pot (kraji): Ljubljana –Rakov Škocjan - Ljubljana

Cilj: Spoznavanje delovanja kraškega vodonosnika in geomorfoloških značilnosti v okolici Rakovega Škocjana

Hoja: približno 6 km.

Zahtevnost hoje (od 1 do 5): 3-4.

Odhod: ob 8:00 parkirišče Tivoli

Doplačila: Kosilo (10-15 EUR), Muzejski hram - maketa 9 EUR

Vir fotografije: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/5/51/Rakov_Skocjan_Gro%C3%9Fe_Br%C3%BCcke_1.JPG