Cilj: spoznavanje temeljnih naravnogeografskih in družbenogeografskih, zgodovinskih ter etnoloških značilnosti Spodnje Savinjske doline.
Okvirna pot: Ljubljana – Trojane – Vransko – grad Žovnek – jama Pekel – Šempeter v Savinjski dolini – Žalec – Prebold – Ljubljana.
Odhod: 7.00, parkirišče pred dvorano Tivoli, Ljubljana.

Okvirni program: Spodnja Savinjska dolina v zahodnem delu Celjske kotline ima zelo zanimive naravno- in družbenogeografske značilnosti. Geološko je tektonska udornina, zasuta s prodom in peskom, ki jo obrobljajo predalpska hribovja s ponekod razvitim osamelim krasom. Osrednji vodotok je reka Savinja, ki s svojimi pritoki pogosto povzroča poplave. Ugoden geografski položaj na stičišču več dolin in relief sta močno vplivala na poselitev, promet in gospodarsko usmeritev. Pokrajino je zaznamovalo zlasti hmeljarstvo, ki je od 19. stoletja dalje izboljšalo gmotni položaj kmečkega prebivalstva. V preteklosti so bili nekateri kraji pomembna industrijska središča, danes pa so se prestrukturirala v druge dejavnosti.
Vodička se vam bo na avtobusu pridružila na Trojanah, od koder nas bo pot vodila po stari magistralni cesti proti Vranskem, kjer se bomo seznanili s poplavno ogroženostjo Spodnje Savinjske doline na primeru reke Bolske ter o načrtih preprečevanja poplav. V nadaljevanju se bomo odpravili proti Žovneškemu jezeru, zajezitvi potoka Trnavce, s katero so izboljšali poplavno varnost občine Braslovče. Ker so v neposredni bližini ruševine enega izmed najstarejših gradov na Slovenskem, gradu Žovnek, se bomo povzpeli nanj ter razkrili delček srednjeveške zgodovine tega območja. Grad je eden izmed štirih izvornih gradov najpomembnejše srednjeveške plemiške dinastije na območju današnje Slovenije − Celjskih knezov. Dolgo časa je propadal, nato pa so pred skoraj dvema desetletjema zavedni domačini zavihali rokave, zagrizli v kupe kamenja in ga vsako nedeljo obnavljali.

Večji del Spodnje Savinjske doline leži na obsežnem vršaju reke Savinje, na obrobju pa zasledimo manjše zaplate kraškega sveta. Značilnosti osamelega krasa ter najpomembnejše kraške oblike bomo raziskovali v Krajinskem parku Ponikovski kras, kjer bomo imeli voden ogled jame Pekel. Sledi vožnja do Šempetra v Savinjski dolini, kjer si bomo v tradicionalni furmanski gostilni Privošnik privoščili okusno lokalno kosilo.
Po kosilu se bomo posvetili družbenogeografskim temam. Najprej se bomo odpeljali do Žalca, središča hmeljarstva in pivovarstva v Sloveniji. Po krajšem sprehodu po mestu, kjer bomo raziskovali drobce zgodovine mest in pomen kraja pri razvijanju slovenske narodne zavesti, sledi ogled Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva, kjer je na zanimiv način predstavljen gospodarski pomen in bogata kulturna dediščina te pomembne kmetijske panoge. Pred koncem se odpravimo še do industrijske cone v Preboldu. Tu je bila nekoč ena prvih predilnic na Slovenskem, iz katere je po drugi svetovni vojni nastala znamenita Tekstilna tovarna Prebold, v njene nekdanje prostore pa se je naselilo več manjših podjetij. Sledi povratek proti Ljubljani, kamor prispemo v večernih urah.

Doplačila: voden ogled jame Pekel (8 EUR – če bo več kot 15 oseb), kosilo pri Privošniku (enolončnica cca. 8 EUR), Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva (cca. 5 EUR).
Zahtevnost hoje: 2/5
Oprema: vremenu prilagojena oblačila in obutev, primerna za hojo in ogled jame, kjer je temperatura okoli 10 ˚C. S seboj imejte dovolj tekočine in malico po potrebi.