Iz Ljubljane se bomo odpravili v Celje, središče Savinjske regije. Mesto na sotočju Voglajne in Savinje ima izjemno bogato zgodovino. Prostor je bil poseljen že v prazgodovini, Kelti so tu zasnovali naselbino Keleia, leta 15 pr. n. št. so jo osvojili Rimljani in jo poimenovali Celeia. Srednjeveško zgodovino mesta so zaznamovali Grofje Celjski, na prelomu iz 19. v 20. stoletje pa je Celje postalo eno najpomembnejših gospodarskih središč na Slovenskem. V ta čas sodi začetek zgodbe, ki ji bomo posvetili največ pozornosti.
Sprehod po poteh Alme M. Karlin (1889–1950), pisateljice, novinarke, svetovne popotnice, ljubiteljske raziskovalke, poliglotke in teozofinje, bomo začeli v starem mestnem jedru Celja, kjer se je rodila. Narodni dom na Trgu Celjskih knezov, kjer je danes sedež Mestne občine Celje, je bil zgrajen v letih 1895–1897. Postal je politično, kulturno in družabno središče Slovencev in je na simbolni ravni predstavljal upor proti ponemčevanju. V neposredni bližini je stala rojstna hiša Alme M. Karlin, na kar danes spominja spominska plošča pod skrivnostno figo. Čas izjemno hudih trenj med slovenskimi narodnjaki in t. i. Celjskimi Nemci je močno zaznamoval življenje v mestu. Vsak Celjan se je moral javno opredeliti, tudi člani razširjene družine Alme M. Karlin. Med drugim so to lahko pokazali z izborom cerkve, kamor so šli k maši. Kaj je pomenilo, če je to bila cerkev Marijinega vnebovzetja ali pa cerkev sv. Danijela? Da bi lahko razumeli življenjsko pot Alme M. Karlin, njene odločitve in izjemne dosežke, moramo poleg časa in prostora poznati tudi nekonvencionalno vzgojo v njeni družini. Obiskali bomo več simbolnih točk, ki pripovedujejo to zgodbo. Iz starega mestnega jedra Celja, kjer bomo med drugim obiskali Pokrajinski muzej Celje, se bomo odpeljali mimo Polul do Pečovnika in se peš povzpeli do hiše, v kateri je velika popotnica po 2. svetovni vojni preživela izjemno tragičnih zadnjih pet let življenja. Po kosilu se bomo odpravili še na Svetino (683 m), slikovito vas, ki je večkrat prejela naziv najlepše hribovske slovenske vasi. Vas slovi po čudovitem razgledu in cerkvi Marije Snežne, pa tudi po tem, da je bila tu na svojo željo pokopana Alma M. Karlin in sicer na mestu, ki ga je pred smrtjo sama določila na vaškem pokopališču. Tam je po pričevanju domačina posadila trdolesko, ki je bila pred nekaj leti brutalno požagana.
Okvirna pot: Ljubljana – Celje – Pečovnik – Celje – Svetina – Ljubljana
Cilj: spoznati osupljivo življenjsko pot Alme M. Karlin ter kulturno-zgodovinske in geografske značilnosti prostora, v katerem je živela
Hoja: 4–5 km, zahtevnost (1–5): urbano pohodništvo (1) in krajši vzpon po urejeni planinski poti (2–3)
Odhod: ob 7:00 iz Ljubljane (parkirišče pred dvorano Tivoli)
Doplačila: Pokrajinski muzej Celje 7 evrov, kosilo do 15 evrov
Priporočena literatura: Alma M. Karlin: Sama; Alma M. Karlin: Peš po domačih krajih, Barbara Trnovec: Neskončno potovanje Alme M. Karlin
Vir slike: Barbara Trnovec
Prijave na ekskurzije sprejemamo prek spletnega obrazca. Povezavo nanj najdete v opisu vsake ekskurzije v desnem stolpcu: gumb »Prijava na ekskurzijo«. V primeru, da prijavljate več udeležencev, morate postopek ponoviti za vsako osebo posebej. V primeru težav lahko kontaktirate referenta za ekskurzije (marko.sencar-mrdakovic@zrc-sazu.si; 01 4706 552).
Prijava na ekskurzijo je veljavna le v primeru pravočasnega plačila. Finančni prispevek za ekskurzijo je 25 evrov za člane LGD, 35 evrov za nečlane in 10 evrov za člane DMGS (*pri ekskurzijah v tujino je cena za vse tri kategorije višja za 5 evrov). Znesek nakažite na transakcijski račun:
SI56 6100 0002 1299 316, BIC: HDELSI22
Ljubljansko geografsko društvo
Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana
Koda namena: OTHR
Namen plačila: IME EKSKURZIJE
Plačilo na dan ekskurzije ni več mogoče. Cena ne zajema stroškov prehrane.
PRIJAVNI POGOJI
V primeru nepredvidenih dogodkov si pridržujemo pravico do spremembe programa.